Pred dnevi sem bila soudeležena v zanimivem pogovoru nekaj mladih deklet oz. bolje rečeno žensk, starih okrog 25 let. Tokrat celo ni šlo za feministično obarvane pogovore ali za kritiziranje moških.

Glavno vprašanje je bilo, če je kaj narobe z njimi. Zakaj narobe?

V zadnjem času so te mlade ženske dobile presenetljivo veliko novic svojih kolegic, da so v veselem pričakovanju, da se bodo poročile ali pa da so se enostavno odločile, da bodo začele skupno življenje s svojimi partnerji in da so si že pričele urejati skupen dom. Poleg vsega so poslušale tudi srečne izpovedi kako čudovit bo božič v dvoje in velikokrat tudi, kako čudovit bo božič drugo leto v troje.

In zakaj so pomislile, da je z njimi mogoče kaj narobe? Po vseh teh srečnih in res čudovitih novicah so se jim začela porajati vprašanja: Zakaj si same še ne želimo naraščaja? Zakaj si še ne želimo skoka v zakonsko zvezo? Oziroma, da bom bolj natančna – zakaj se še niso pripravljene odpovedati svojemu samskemu življenju?

Sama tu sicer problema ne vidim, niti se mi ne zdi, da bi bilo karkoli narobe z njimi. Pa gremo h njihovim problemom, ki jih zelooo mučijo:

1. Večji problem pa ima ena izmed teh mladih dam, ki bi naraščaja bila vesela, a si trenutno še ne predstavlja biti v zvezi in začeti svojega časa prilagajati drugim. Seveda je zaključek bil, da bo zavoljo svoje ”neprilagodljivosti” z uresničitvijo svoje želje še počakala. Sprašuje pa se, če je ta želja mogoče tik-takanje njene biološke ure? Kaj menite?

2. Druga pa nima želje po otroku, ima pa željo po poroki. Tega pa verjetno ne bi mogli pripisati tik-takanju biološke ure kajne?

Tem mladim damam se zdi, da vsi okoli njih stopajo v zakonske zveze, začenjajo družinska življenja in načrtujejo naraščaj. Najbolj pa jih mori vprašanje – je z njimi kaj narobe, da same teh želja še nimajo oz. vsaj nimajo želje po ”celoti” kot bi bila potrebna, da še same stopijo v to novo poglavje življenja.

Je kaj narobe z njimi, da tako uživajo v svoji svobodi, da se ji še niso pripravljene odpovedati?

Je njihova biološka ura tako pozno naravnana ali je le drugim začela tik-takati hitreje?

Same razmišljajo v smeri, da pa že mora biti nekaj narobe z njimi, ker te načrte še puščajo nekje neznano v prihodnosti.

Kaj menite? So ”pozne”? Njihove ure niso naravnane pravilno? So mogoče, kot so same rekle – ”nenormalne”, ”defektne” ? Ali le ostale prehitevajo? Je prav, da še vedno hočejo uživati svojo svobodo in je še niso pripravljene omejiti?

Glavno vprašanje pri problemu št. 1 -  je normalno, da se pojavi želja po otroku, čeprav bi še rada uživala svobodo?

Vprašanje pri problemu št. 2 -  ali je normalna velika želja po poroki, skupnem življenju (zaenkrat brez otrok), kljub temu, da potencialnega ženina sploh še ni na vidiku?

Sama sem jim svoje mnenje že povedala – vse želje ali neželje so popolnoma normalne, saj se vsi razlikujemo – kaj bi jim pa rekli vi?

p.s.: Osebe bodo ostale anonimne, kakor je bilo obljubljeno, ko sem omenila, da bom o tem spisala blog. Torej, kakšna so vaša mnenja? Gospodične jih bodo z veseljem prebrale :)

  • Share/Bookmark

...komentar [4]


Moški in obljube

Le kdaj so moški še držali svoje obljube? Nikoli. Samo v zadnjem mesecu par različnih primerov tega. Pa ne mojih, da ne bo pomote. Sama sem udeležena le kot zunanja opazovalka. :)
In seveda tu ne gre za enega moškega. Da ne boste mislili, da pišem polna žalosti, jeze in razočaranja, ker to pač ni to, je le opazovanje današnje moške populacije. Pač, to je le nek splošen trend tipičnih moških o katerih je bil že prejšnji zapis (kritika moških no.1) …

Torej… So moški tako pozabljiva bitja? Se jim preprosto ne ljubi? Ali so mogoče totalni prasci, ker mislijo da bodo na ta način (p)ostali lovci oz. bodo za vekomaj ostali močnejši spol ( o kar resnično dvomim – no razen po fizični pojavi :)   pa ne mečem v isti koš – mnenja sem da je moč odvisna od posameznika/ce do posameznika/ce in ne od spola)…

Čeprav se mi dozdeva, da za njihovo neizpolnjevanje obljub ni razlog ne samo eno in ne samo drugo – ampak v večini primerov to da niti vedo ne kaj obljubijo in več kot polovico stvari preslišijo. Da, tukaj priznam, tudi ženske smo krive, da je tako.  :) Da med delom sprašujemo in iztržimo obljube in moški v napol snu odgovorite oz. obljubite nekaj za kar sploh ne veste, da ste obljubili. Ampak!!! lahko bi se naučili poslušati. In verjemite, marsikateri prepir bi vam bil prihranjen.

Moški tudi pozabljajo, tako kot ženske… ampak veliko pogosteje. :) Tudi leni so (kot tudi včasih ženske), še posebej ko je treba držati obljubo ali narediti stvar od katere nimajo koristi. Nekateri pa so preprosto prasci  (tukaj pa ne mislim večine), mogoče da bi obdržali svet tak kot je bil včasih – ko je bil moški glavni oz. so včasih prasci iz preproste ignorantnosti, ko se niti malo ne brigajo za druge in jih niti ne zanima kakšne posledice oz. neprijetne občutke pri drugi osebi ima lahko njihovo neizpolnjevanje obljub. Ampak pri vsem tem, da hočejo biti glavni predragi gospodiči pozabljajo eno stvar … biti glavni pomeni biti odgovoren, pomeni poskrbeti za nekoga in pomeni veliko več kot samo biti glavni.

Mogoče vseh teh kritik ne bi mogla niti zapisati, če bi moški poslušali in pomislili vnaprej, kakšne posledice lahko nosijo njihova dejanja… in ob tem mi pade na misel… da bi to lahko veljalo kar za vse :) Pa ne za vse moške… ampak za vse – torej tudi ženske. Seveda ta zadnji odstavek, kritika se še vedno nanaša na moške. :)

In kakšne so vaše izkušnje z obljubami moških? Jih izpolnjujejo? Jih izpolnjujete? :)

Moški, moški…. o njih bi lahko napisali doktorat! :)

p.s.: Vem, tudi o ženskah verjetno :)

  • Share/Bookmark

...komentar [10]


Zadnje čase vse bolj opažam, da je kritiziranje moških povsem na mestu. Naj najprej poudarim, da ne mečem vseh moških v isti koš in da izjeme potrjujejo pravila… :) Pa da vidimo kam kritiziranje moških pelje… mogoče v poplavo jeznih komentarjev moških? Mogoče se bodo nekateri le strinjali? Kaj pa pravijo na to ženske? :)

Kritizirala bom tisto, kar pri moških opažam v zadnjih časih. :)

So moški še vedno lovci?

Kje so že časi, ko so moški ”lovili” ženske in so bili oni tisti glavni osvajalci, ki so osvajali svoj ”plen”. Saj ne rečem, da me moti, da so ti časi minili. Ampak zato, ker naj bi bili oni lovci, še ne pomeni, da ženske in njenih želja ni potrebno spoštovati.
Moški v današnjem času stvari preveč poenostavljajo – mislijo, da bodo z povabilom na pijačo /večerjo / karkoliže dosegli vse kar si želijo, in da je to vse kar kadarkoli rabijo storiti. V kolikor ne dobijo željenega takoj ”obupajo” in gredo dalje …. po tisto kar hočejo (pa ne bom napisala kaj ponavadi hočejo).

Sploh ni smisel v tem, da bi morali moški okrog nas skakati z darili, ali nešteto povabili (da, tudi to zna biti naporno). Ampak je smisel v tem, da tem moškim, ki so bili še mesec nazaj lovci potem nekaj manjka – vse se jim zdi preveč samoumevno. Opažam mišljenje – aaahh, zdaj je moja, ni se treba več truditi, lahko se obnašam kakorkoli hočem, ne rabim paziti na obnašanje, ipd… Recimo življenjski primer (pa ne moj :P ) … po pol leta obojestranskega ignoriranja ženska stopi v stik z moškim… in kaj je v njegovi glavi?: ”Spet se je oglasila, sigurno hoče bit moja!” Ampak tale srček ne pomisli, da… mogoče le nočemo več ignorirat in se obnašat skrajno otročje?
Moški…lovci? Ne več…v tej vlogi se ne znajdejo več. Ko enkrat ”osvojijo” žensko je to za njih vse in pričakujejo, da jih bomo ženske ujčkale, da bomo njihove ”mame”, da jim bomo zjutraj nosile vodo, ko bo skurjen od prežuranega vikenda s kolegi (brez da bi pomislil na nas), da bomo zmeraj dosegljive za njih, ko bodo samo pomignili s prstom. Pa spet ni problem v žuranju s kolegi ali čim podobnim, ampak da se jim zdi vse tako samoumevno!
Dragi moji… ni več tako… ženske nismo več v takem položaju kot pred XX leti. Danes je ženska zmožna preživeti brez moškega (s čimer pa nočem reči, da to hočemo:) Kako že pravijo? Z vami je sicer težko, brez pa še težje), zmožna je poskrbeti sama zase.
Po drugi strani pa obstaja ogromno moških, ki se jih da vrteti okrog prsta, tako kot nekateri moški vrtijo ženske (p.s.: samo lotiti se ga je treba pravilno). Ampak tovrstni ”cucki” ali bolje rečeno ”copate” v zdravem razmerju nimajo kaj iskati. Sama še vedno prisegam na enakopravnost in ne podpiram niti te variante neenakopravnosti, kjer ženska ”kontrolira” moškega. Je pa seveda možno, da ženska ulovi svoj ”plen”, saj moški niso več nujno lovci, tako kot so bili včasih. Včasih je prav lepo opažati, da niso samo ženske več tista nujno naivna bitja… ampak da je vse več moških, ki se pustijo voditi za nos.

Naivnost moških

Moški so iz dneva v dan bolj naivni. Vsaj tako se zdi meni (razen, če me tako dobro izigravajo, da niti ne opazim). Verjamejo v vsako besedo in si vsako dvoumno opazko razlagajo po svoje in niti ne opazijo, da je bilo mišljeno drugače. Mogoče je naivnost napačen izraz…neumnost? No, o tem raje naslednjič. Moram najti pravi izraz… mogoče je ‘neumnost’ le malo preveč grob pojem.

Torej so moški lovci ali žrtve? So naivni ali le dobri igralci, da pridejo do svojega cilja?

  • Share/Bookmark

...komentar [6]


Kričim v nebo.

Pa me ne slišiš!

Pravim ti.

Pa ne verjameš!


Da bi le slišal…

da bi le verjel…


Potem bi vedel…


da… ljubim te!

  • Share/Bookmark

...komentar


Da bi bila bližje tebi, dala bi vse.

Da bi bil ob meni, dala bi ti srce.


Da bi bil moj, dala bi ti življenje.

Da bi bil za vedno z mano, dala bi ti še sebe.

  • Share/Bookmark

...komentar


Če bi lahko življenje nazaj zavrtela,

že prej bi te poiskala.

Če bi lahko ta film nazaj previla,

nikoli te ne bi spustila.


Če bi le lahko najini poti združila,

že zdavnaj bi to storila.

Če bi le lahko tvoje srce dobila,

nikoli ti ga ne bi nazaj vrnila.

  • Share/Bookmark

...komentar


Pravim ti, da si vse kar si želim.

Pa te ne vprašam, če to želiš…


Pravim ti, da te ljubim.

Pa te ne vprašam, če me ljubiš ti…


Pravim ti, da mi brez tebe živeti ni.

Pa te ne vprašam, če bi rad da umrem…


Pravim ti, da si te želim.

Pa te ne vprašam, če me želiš tudi ti…


Vse kar si želim si ti…

pa te ne bom vprašala, če sem tvoja želja…

  • Share/Bookmark

...komentar


Ti si nevihta v moji glavi…
iz sekunde v sekundo bolj vihrava.

Ti si skrhan nož v mojem srcu…
iz sekunde v sekundo bolj boleč.

Ti si rja na skrhanem nožu…
iz sekunde v sekundo bolj mi zastrupljaš kri.

Ti si moje najbolj čudovite sanje…
iz sekunde v sekundo bolj razblinjene.

Ti si kri, ki se pretaka v mojih žilah…
iz sekunde v sekundo manj je je.

Ti si vse, kar sem si kdaj želela…
iz sekunde v sekundo zgubljam te.

Ti si vse, kar potrebujem in za vedno sem izgubila.
Verjetno ne bom nikoli nazaj dobila.

Ti si tisti, ki ga bom čakala…
samo ti lahko umiriš nevihto,
samo ti lahko odstraniš nož,
samo ti mi lahko razstrupiš kri.

Samo ti lahko obarvaš moje sanje.
Samo ti mi lahko vrneš vse.

  • Share/Bookmark

...komentar


Samo upam, da se zbudim.
Odpiram oči, pa jih spet zaprem.
Prižgem luč in jo ugasnem.
Nočem verjeti, da ne sanjam.

Želim si, da bi bile sanje.
Nočem si priznati, da je res.
Kričim, da ni resnično.
Nočem in nočem in nočem.

Pa vseeno hočem…

  • Share/Bookmark

...komentar


Utapljam se v bolečini.

Vleče me na dno.

Poskušam zadihati.

Pa ne morem ustaviti solz.


Solze me dušijo.

Ne morem več.

Srce je utopljeno.

In ni ga več.

  • Share/Bookmark

...komentar [1]